| |
|
|
| 1898 |
PRVI (EDINI) USPEHI IN STREZNITVE |
|
| |
|
|
|
Ljubljani se je Murn preživljal s priložnostnimi
deli v pisarnah. Pomagala mu je tudi Franja
Tavčar, predvsem s hrano. Njegovo glavno delo pa je bilo pisanje
literature, predvsem pesmi. Bil je zelo ploden avtor, saj je napisal
približno 130 pesmi, še veliko več pa je osnutkov in idej. Murn je
vse stavil na poezijo: objavljal jo je v časopisih in revijah, od
Zore do Ljubljanskega zvona, ter si prizadeval za njihovo čimprejšnjo
izdajo v zbirki, zato jih je nenehno obdeloval in pilil ter rokopise
pošiljal različnim založnikom. Rokopise je pošiljal tudi pesniškim
prijateljem, ki naj bi s svojimi priporočili prepričali založnike.
Murn je verjel, da se bo z objavo zbirke njegovo življenje spremenilo.
Verjel je, da bo z zbirko prepričal ljudi v svoj talent in da se mu
bodo odprla vrata v boljše življenje. Murnovi cilji nikakor niso bili
skromni: predstavljal si je, recimo, da bonjegova žena Alma Souvan,
lepa hčerka bogatega ljubljanskega trgovca, ki jo je videval v gledališču.
Seveda, on je stal na vrhu, na dijaških klopeh, kjer se je komaj kaj
videlo, ona je sedela v loži, med elito. Tisto leto (1898) so ob zaključku
šolanja na višji gimnaziji izdali nekakšen spominski almanah z naslovom
Na razstanku. Murn je v njem objavil približno trideset pesmi ter
zanje požel precej hvale in priznanja. Vsekakor dovolj, da se je počutil
dovolj samozavestnega, da je almanah dal obrobiti z zlatim robom in
ga poslal Almi. V znak ljubezni in dokaz sposobnosti. Alma je ravnala
skoraj enako kot dobrega pol stoletja pred njo še ena trgovska hči,
Julija Primic. Murnova ljubezen je dobro dela Alminemu napuhu, godilo
ji je, da ima trubadurja, s svojim vitezom se je lahko postavljala
pred prijateljicam in v družbi. Ko je prejela knjižico je, seveda
v nemščini, izjavila, da so ji všeč takšne viteške geste (da nima
nič zoper tak "ritterlicher Minnedienst"). Josipu je, ko je izvedel
za njeno vzvišenost, postalo jasno, da je meril napačno. Takrat, jeseni
1898, je bil že na Dunaju, posledica ljubezenskega streznjenja pa
je cikel pesmi Fin de siécle, ki kaže na Murnovo novo zrelost pri
dojemanju sveta okoli sebe.
|
|
| |
|
|
| |
|
|
    |
|
|
|
|
