Izdelavo strani je finančno podprlo Ministrstvo za kulturo RS.
 
 
 
NazajKazaloNaprej
 
     
1899   NAJPREJ UMRE KETTE ...  
     
o vrnitvi z Dunaja se je bolezen oglašala vse močneje, vse večkrat je kašljal in pljuval kri. Murn je začenjal slutiti, da je resno bolan, morbidno premišljevanje in razpoloženje pa je še poglobila usoda prijatelja Dragotina Ketteja. Ta se je na začetku leta 1899 po odpustu od vojakov smrtno bolan vrnil v Ljubljano. Ker ni imel kje živeti, ga je Murn vzel k sebi v Cukrarno. Svojo dobrotnico in skrbnico Polono Kalan je pregovoril, naj poskrbi za umirajočega pesnika Ketteja. Njegovo umiranje ni bilo lahko in je zelo vplivalo na občutljivi Murnov duh, a tudi telo. Moral se je umakniti iz Ljubljane, na Gorenjsko. Kette je kmalu zatem, aprila 1899, umrl. Murn, zaznamovan s prijateljevo smrtjo in z lastno boleznijo, stopi v novo obdobje življenja, ki je po umetniški moči in ustvarjalnosti najpomembnejše, a žal tudi zadnje.

 
  Pesnik si je prizadeval, da bi izdal pesniško zbirko, zato je do onemoglosti izbiral in pilil svoje delo, vendar ni niti za pedenj odstopil od svojih načel in verovanj. Tudi za ceno nesoglasij s prijatelji in tveganja, da ga bodo založniki še naprej zavračali. Murn je samostojno pesniško zbirko zdaj, ko se je zavedal smrtne bolezni, želel izdati predvsem zaradi potrditve lastne umetniške potence in vrednosti. Da bi za njim, mladeničem, vendarle ostala sled. Vendar je ostal Murn - niti za ped ni odstopil od zahtevnih umetniških kriterijev in meril.

 
  Žal Murnu ni uspelo izdati pesniške zbirke, prehitela ga je smrt. Pesnik se je spomladi 1901 povsem zavedal svoje usode, o čemer pričajo pisma Prijatelju, najbolj pretresljiv dokaz pa je pesem Balada, zadnja Murnova pesem. Njen nastanek je anekdotičen: v sosednji sobi v Cukrarni je ležal tovarniški delavec Damijan, po nekaterih virih čevljar Fron, ki je tudi umiral. Z Murnom sta sklenila obešenjaško stavo, za mandeljne, kdo od njiju bo prej umrl. Ponosni Murn je skrbel zase, dokler je mogel; dajal je inštrukcije, prepisoval za različne pisarne ... Ko je omagal, so zanj začeli zbirati darove; celo v časopisu je izšel poziv za pomoč Murnu, kar je zelo razjezilo Cankarja, češ, mar je res treba v javnost s to mizerijo ... Umirajočemu je zadnji mesec ob postelji stregla Franja Tavčar, med zbiralci denarne pomoči za Murna je bila tudi Alma Souvan.

 
     
     
NazajKazaloNaprej    
 
 
Založba Pasadena © Založba Pasadena d.o.o., Ljubljana
tehnična izvedba studio tibor, dokumentarna d.o.o.
 studio tibor

Stran je optimizirana za Internet Expolorer 5.* in ločljivost 800 x 600 pri 32-bitni grafiki.
Izdelavo strani je finančno podprlo Ministrstvo za kulturo RS.