Glej, blagoslovil nas, dež, volčji mraz
poslal nam Bog
in kratek dan in tmo in noč nato
ko kozji rog.

Pa kaj, zakaj ti treba je zvezde,
saj ti gori,
in prva zvezda, druga, tretja še
lepo blešči. -

Oj, ljubica, oj, deklica, zakaj,
zakaj medliš?
Ko vitki trs na sred vode
takoa drhtiš.

In cvetki dve, oj, zmrzujoč obe,
so ti oči
in sem čez plan, čez studeno ravan
se mi mudi!

Jesen, jesen, ti lepi, bajni čas,
ne zveni mi!
Mladost, mladost, ne hodi iz srca,
zeleni mi!