In čarovnica v resnici
draga moja je bila
in z radostjo, tugo plamen
mi je netila srca.

Ah, bila je najkrasnejša,
kar imela jih je vas,
skoro lepša ko Marija,
ki z oltarja zre na nas.

Ah, bila je kakor ptica,
ki se divga pod nebo,
in veselo kakor ptica
me pustila je - tako.

Videl sem jo še, nezvesto,
ko po balo so prišli;
lepi konji, lepi svatje -
pojdite mi k vragu vsi!