| |
|
|
| 1886 |
MURN V ŠOLI: REVEN, NADARJEN IN PONOSEN |
|
| |
|
|
 |
urn je bil tih in nežen otrok, v ljudski šoli
pa se je izkazalo, da je tudi nadarjen. Sprejeli so ga v Marijanišče,
katoliško ustanovo, ki je skrbela za revne, a talentirane mlade. Iz
Marijanišča je izšla cela vrsta uglednih in pomembnih imen, med katerimi
je bilo seveda največ duhovnikov. Murn je bil ambiciozen - tako kot
vsi, ki imajo talente, ne pa tudi denarja, s katerim bi jih uresničili.
In še nekaj je jasno: za cerkev je bil vse preveč samosvoj in kritičen,
da bi ga novačili v duhovniške vrste, vsaj pričevanj o tem ni.
|
|
| |
Murn je končal nižjo in višjo gimnazijo v Ljubljani,
kjer je takrat, zlasti med mladimi, vrelo nezadovoljstvo zaradi prevladujočega
nemškega vpliva v večinsko slovenskem mestu. Mladenič, ki se je že
tedaj načrtno in ambiciozno ukvarjal s pesništvom ter kulturo nasploh,
se je včlanil v eno od napol tajnih dijaških združenj, Zadrugo. Njeni
člani so bili tudi Ivan Cankar,
Oton Župančič in Dragotin
Kette, ki jih literarna veda zdaj povezuje v skupino, znano kot
Moderna. Kot je razvidno iz ohranjene korespondence, v času njihovega
skupnega življenja in dela o tem še ni bilo mogoče govoriti. Njihove
skupne literarne značilnosti je odkril in utemeljil šele poznejši
čas.
|
|
| |
Murn je bil samozavesten človek, ki je trdno verjel
v svoje sposobnosti, zato je pogosto prišel navzkriž s prijatelji
in ocenjevalci svojega dela. V njegovi korespondenci najdemo celo
vrsto primerov, ko je nepopustljivo vztrajal pri svojem mnenju, tudi
če se uveljavljene literarne avtoritete niso strinjale z njim. Iz
Zadruge je hitro izstopil, ker so njeni člani zavračali njegovo poezijo;
zanimivo, tudi njegovi prijatelji, Cankar, Kette in Župančič, Murnove
poezije niso naklonjeno sprejemali. O njej so menili, da je neizdelana,
neživljenjska in neizvirna.
|
|
| |
|
|
| |
|
|
    |
|
|
|
|
