|
|
Prelepa noč, pomladna noč
na zemlji je nocoj,
kaj bi mi noč, pretopla noč
za mano, pred menoj?
Kot v robstvu ptič bi v čisti zrak,
v najdaljni kraj sveta,
odvalil mrak bi, molk težak
in žalost od srca.
Prihajajo, žalujejo
vse misli v duši tej -
za kom, zakaj žalujejo?
Ti čula, noč, si, v nič razvej!
|
|