Na pragu je stal in pri stopah je stal,
smehljal se, mežikal devicam,
in tej je lagal in je oni lagal,
oh, pravil je bajke noricam.

Glej, Bogu sred višav pa bilo ni vec prav,
da mlinar za nos mu svet vodi,
"Tja do mlinskih pristav, nuj mi, hlapec šepav,"
in odšel je po mlinarja zlodi.

No, mlinar vesel je pred pragom sedel,
še trenil, zbledel ni nic v lice;
ni le deklic umel, tudi vragu je vzel
vse pisane božje pravice!

"Cuj, dragi, le pojdi zdaj, pojdi nazaj
in jutri sem, jutri spet pridi;
pobotana s tem za pravice sva vsaj, -
in stoji naj ti 'jutri' na zidi..."

In vrag je odšel in vsak dan spet prišel,
in mlinar igral je na citre,
"Ah, jutri," je del, in vrag prevrtel
do pekla vse polke je hitre.