|
|
Semeniščnik mlad s kitaro
poje, Bogu daje hvalo
noč in dan,
s stene sveta Magdalena
v žarkih večnega plamena
gleda nanj.
Zunaj v senčnatih vrhovih
jesen ob prijetnih dnovih
mu šumi,
tam v daljavi čez poljane,
kjer se komaj bilka zgane,
ptič leti.
A jesen ne posluša,
ne želi daljave duša
mu zaman,
harmonije duš brezimne,
Bogu poje večne himne
noč in dan!
|
|