Golobčka dva, golobčka dva
na sleme sta mi sela,
gosposko se priklanjala,
drug k drugemu zaganjala,
kot radosti vzkipela
ljubezen drobnega srca
na slemenu naznanjala
ljubimčka bi si bela.

Laboda dva, laboda dva
po jezeru sta plavala,
s perutmi sta vztrepavala,
in voda je šumela,
kot z bori temnega gozda
skrivaj pošepetavala
bi sapica vesela.

A dva in dva, še druga dva
tam stala sta in sanjala
in vse sta si naznanjala
in vse sta hrepenela;
in kot dva bela parčka sta
dva stasa se priklanjala,
kri k srcu je hitela.