|
|
|
|
Ivanu Prijatelju, 20. 5. 1901 |
|
|
|
|
|
Dragi Prijatelj!
Ne bodeva si menda dopisovala več. Jaz sem jako slab in najbrž me
vzame že mesec maj. Izvedel sem to po Polonci, naposled pa se čutim
tudi sam popolnoma bankerot. Ne dela me to vznemirjenega, pač pa sem
se začutil nekam lahkega, kot bi bil hipoma odrešen velicega bremena.
Veš, kadar sem mislil na svojo bodočnost, nisem bil nikdar vesel.
Kanclija, in nič druzega! ... Jaz bi moral biti kmet in čisto nič
druzega - Tako pa umrem in v resnici mi ni žal zato.
Obe Tvoji knjigi sem prejel in se Ti zahvaljujem zanje. Dobiš jih
nazaj, kakor tudi vse druge moje knjige ki so vredne kaj. Ne vem,
komu bi jih sicer dal. Imam pa vsega Mickiewicza v izv. "Totenfeier"
in "Herr Thadeus" pa še v nemškem izvrstnem prevodu. Razen
tega vezane Puškinove pesmi, nekaj Goeteja, in pri kraju bomo.
Rokopis svoj Ti pošljem v par dneh za tem pismom. Imam nekaj novega
kar ustavim, (a boš moral Ti najbrže še enkrat prepisati), nekaj pa
mogoče še izpustim.
Slovniško stran, ali pa če bi bilo kje kaj nerodno izraženega, prepuščam
Tebi. Istotako Te pooblaščam, da izpustiš kakšno stvar, če se Ti bo
zdela negodna. Ko končaš, prosim Te, pokaži stvar tudi Zupančiču,
med drugim tudi pesmi, ki se bi zdele Tebi negodne. Tako sem Ti povedal
o tej stvari vse kar sem Ti imel in sklepam. (Rokopis kupi menda Schwentner.)
Sicer pa upam, da Ti ne nakopljem z vsem tem preveč dela.
K sklepu Te prav prisrčno pozdravljam, zahvaljujoč Te za mnoge prijateljske
usluge, ki si mi jih izkazal.
Tvoj udani
Jos. Murn
|
|
|
|
|
   |
|
|
|
|