|
|
Med vrbami, oj, tečeš,
Sava bistra, šumna ti,
lepo dekle pa se skriva
v tihi, beli čumnati!
Lice nje tako je rdeče
kakor sama gorka kri,
kakor rosa v zgodnjem soncu
v mojem srcu mi blešči.
Jaz oženim se in vzamem
lepe ljubice roko,
to bo svatba, to bo radost,
da nikoli še tako.
|
|