Pod lipo pri mizi županek sedi,
de mu župnik sam: "Bog blagoslovi!"
"Na veke", župan de, tako mu veli,
da vroči ti sejmski so dnovi.

Neusmiljeno, vzad bolj, birič se drži,
ima brki on - turški dve sablji,
z adjunktom šepeče sodnikova hči,
kapelan pridrvi v konfertablji.

I jaz sem med ljudstvom, a tih in neznan -
mar bi žid bil kje v mestu veselem -
pa, ah, na nesrečni, nepravi dan
zablodil po svetu sem belem.