|
|
Zvonovi zvonijo za šmarni dan,
tiha žalost pa je v duši razlita -
ne rabim te, idi mi stran,
a žalost ne gre mi proč skrita.
Čemu sem otožen, zakaj hrepenim?
Zrak nebeški poln je sončnega svita,
in zdravje je v meni in zdravje nad njim
in žalost - čez ves svet razlita...
|
|