A glejte, nimam, nimam rože,

da za klobuk si jo pripnem,
a glejte, nimam, nimam družbe,
da z njo po cesti beli grem.

Vsi drugi, mati, tak prešerno
z očmi me, mati, pikajo,
in rožmarine za klobuke
vsi drugi, mati, vtikajo.

Ah takrat kri vzkipi mi, mati,
na srce žalost leže mi -
Jaz fantič mlad sem, bolj kot noži
pogled njih v srce reže mi...

Jaz fantič mlad sem, čujte, mati,
mlado, ah, hčerko dajte mi...
Hej, žalost in vsi ti sosedje,
ne enega več blizu ni!