Živeti lepo je, še bilo bi lepše
pozabiti trud in skrbi;
pozabil jaz mnogo sem, zdaj pa je zima,
pozimi pa vse oživi.

Tam v krčmi za potjo, za javorno mizo
sedi vsak najraje zdaj in kadi -
in zažene tam Bolka ogorek,
da trikrat od tal odleti.

Vozniki z Dolenjske, z Vrhov in Zabrezja
in sodnik sam tam dosti sedi
in obnaša se kmečki; pije bolj na kratko,
na kratko tobak mu debeli gori.

On človek je z belimi jetri, in dolgo
in dolgo tak človek živi,
oženi se dostikrat, dve on pokoplje,
pri tretji pa, pravijo, dobro mu ni.

Tretja ženska je smrt, a boji se sodnik
Boga in pekla in peklenskih duhov -
in družbe brezverske; zato pa med nami
sedi in kesa se in neče domov.

Kaj mari sodnik pa, kaj mari mi kmetje.
S komolcem oprt sam na mizi slonim
in mislim nase in mislim na dušo
in nikdar si ne izbežim.