|
|
Jesenska trudna ovenelost,
tišina logov in dobrav -
globoko v duši osamelost,
zvonjenje tožno iz daljav...
Razvožene in mehke njive,
megle povsod se zgrinjajo.
Pod nebom gruče mračnosive,
molče ljudje izginjajo...
"Nestalno vse, mladost nestalna...
Tu, tam samo še spomin -"
Postala je sentimentalna,
bolj stisnila se ob kamin.
|
|