Kaj vtihnil ti je pevcev zbor
in tožno gledaš proti nebu,
tajnostno tiho tu stojiš
kot tajnostno pri pogrebu.

Kaj megla siva smreke ti
objemlje s temo svoje halje
in mrzli sever z drevja ti
odnaša listje dalje, dalje...

Kaj sonce je ponehalo
te greti s svojimi poljubi,
da takšen si, kot je srce,
ki ga nihče, nihče ne ljubi -